Wednesday, August 18, 2010

Tonodajiplin e köologatonod

Äsä sevobs, in tvalets notik binon kösömo cem bal ko loks e lavabasins, e läo binons lucems pro neods natöfa füsiologik. In tvalets pro mans, cem gretik labon i yuriniäris. Ai kü vilob gebön tvaleti notik, mans votik ya geboms oni. Igo in plads vemo takediks, samo in trenastajonils smalik ai men nemu bal binon. Ed ün sudel in plads pöpedik lezifa el Tokyo poodkeds lunik bundanons ai fo tvalets, pato uts pro voms, bi mans binoms vifikum. Ye vilob penön dö din boso difik. Älilols-li dö parats els "tonodajiplin" panemöls? Linglänapüko binos "Sound Princess" e nem at pagebon in Yapän ya sis tim lunik. Parats at pemekons pato pro voms. Kisi dunons-li parats at? Zesüdos ad plänön. Voms yapänik binofs vemo jemiks, pato utüpo, kü golofs lü tvalet. Utans, kels lödons in Yapän sevons gudiko, das ven vom golof lü tvalet, koedof flumön vati tvaleta no balna, ab telna u igo kilna. Klüliko men muton koedön flumön vati po visit in tvalet, ye "telna u kilna" sinifon, das dü gebam tvaleta vom vilof klänedon tonodi koapa okik e dub atos koedof flumön vati leigüpo. If no saidos, dönuof osi. Gebam vata so suvik no binon köologik, kludo ya sis tim lunik prodoy paratis as "tonodajiplin" panemöls. Pastitons in tvaletalucems e binons bogs smalik len völ, su kels mutoy pedön gnobi. Parat at primon tonodi, kel sümädon vati flumöl. Kanoy nomükön laodi e lunoti tonoda at. E bi voms so mödiks gebons tvaletis notik, in lucems nilädik suvo leigüpo pösods anik binons. In tiäd yegeda at äpenob i eli "köologatonod". Kis binon-li? Binon din saidiko nulik, pedatiköl pro els "i-Phone" as gebädot. In tvalets notik no ai tonodajiplin pastiton, kludo in Yapän äjafoy gebädoti, kel binon tonodajiplin polovik e panemon "köologatonod". Balugiko no nedoy favön kodü nelab tonodajiplina in tvalet seimik, bi laboy tonodajiplini lönik in el "i-Phone"! Seadölo koveniko pedoy gnobili su el "i-Phone" okik e kanoy nomükön: sekunis kildeg, mäldeg, züldeg u tumteldegis. Kanoy i nomükön laodi. Bevü voms lul kösömo voms fol sagofs, das in tvalet mutofs koedön flumön vati ad klänedön tonodis koapa, u mutofs gebön tonodajiplini, bi binofs tujemiks. Kludo no nedoy favön adelo, remolsöd köologatonodi pro "i-Phone" olsik e gololsöd seimio nendredo. Binon flen olsik gudikün! Ab mutob läükön dini nog bali - mens mödik, pato yunans sagoms, das i viloms tonodajiplini somik pro els "i-phones" okik!

Tuesday, August 17, 2010

Galükamagloks

Binon din muadik. Jenöfo binon pülik, ab in siäm semik binon i nitedik. Tefon galükianis. Lödob in harat takedik, kö doms negretik stanons. I sütils binons kösömo takediks. Ven jimatan oba ed ob galikobs, galükamaglok obsik pelonon ad düpalaf pos düp mälid göda u semikna mö düp velid. Klülo galükamaglok tonodon e mutoy säkurbön oni, bi if no dunoy osi, poso otonodon dönu. Ven gekömob lomio pos vob oba bü düp velid soara aldelo, spatob su sütils züamöpik e din sököl jenon nomiko: balido dese bal domas lä sütils et takediks stanölas lilob tonädi galükamagloka, ab binos ga soar! Nek säkurbon oni. Kludo fövob spati äl dom obik e suno süpiko se dom votik galükian plödükon tonädi dientifik! Nek säkurbon oni. Poso din ot jenon in dom votik. Binos boso bisarik, ab fümob tefü plän atosa. Pöp in doms mödik lonon galükamaglokis okik ad düp gödik sümik aldelo, kösömo tüi düpalaf pos düp mälid u mö düp velid, e ven tonodon, valikans glömons ad säkurbön onis gudiko, sodas no otonodons dönu soaro. Bo lezifans binons gödo tunärvodiks bü prim vobas okik u balugiko spidons lü vob. E ven soar kömon, galükians et tikons, das dönu binon düp velid göda, kludo tonodons nogna. Klülo no glömobsöd, das dabinons i mens, kels mutons galikön tü düp lulid u igo folid, ye atos binon säkäd difik. Ab binon din nog bal - kikodo nek säkurbon galükiani okik? Gesag binon fasilik - bi in Yapän pöp selediko gekömon lomio bü düp velid, mödikans gekömons igo neito. Kodü atos nek binon lomo ad säkurbön galükiani okik, keli ilüvon gödo. Klülo dinäd at tefon te domis, kö valikans golons lü vob u kö pösod te bal lödon, bi üf pösod votik nemu bal blebonöv in dom, fümo säkurbonöv galükiani. Ye valemo kanoy sagön, das in Yapän lifoy pro vob, seko no laboy timi ad tikön dö dins votik, e pato dö galükians fopik!

Thursday, August 12, 2010

Utada Hikaru onecalikof se musigabüsid

Jikanitan vemo famik in Yapän, jiel Utada Hikaru bäldotü yels 27, änunof in delabuk bevüresodik oka, das primü yel okömöl, onecalikof se vol musigik pro tim semik, no nog pesludöl. Atos sinifon, das vilof gekömön seimikna lü kanitam, ab nu desinof ad takädön boso e klemön büsidi. Äsä sagof, vilof studön dinädis nulik, dedietön timi mödikum pro dinäds privatik e seivön voli gudikumo. Sagof, das kod atosa no binon mat u maläd, balugiko vilof takädön e madikön. Jiel Utada Hikaru binof levemo famik in Yapän, i boso plödü Yapän, pato bevü löfans so panemöla "j-pop". Jikanitan ädabükof tonodasirkotis lunapledik lul yapänapüko, kils linglänapüko, konletis tel sirkotülas balatik ed elis DVD mödik.

Ekö sirkotüls lunapledik yapänapüko:

"Löf balid" (1998)
"Fagot" (2001)
"Flumed dibik" (2002)
"Loveblöv" (2006)
"Ladastajon" (2008)

e sirkotüls lunapledik linglänapüko:

"Jeragikos" (1998)
"El exodus" (2004)
"Ekö at" (2009)

Utada Hikaru inunof dö desin okik avigo ün mudel, e pos nunam et ägetof visitis balion in delabuk okik dü düps te teldegfol. O milag kion! Fino, äsagof: "Ogekömob madikum".

Buk famik atnaedo in Volapük-li?

If ogoloy lü Volapükalised tö el Yahoogroups, kanoy reidön bespiki nitedik, sevabo tikamagot e mob nulik äpubons, das lekoned famik "Älis in Milaglän", kel ya petraduton ini püks distöfik, ögeton traduti ini Volapük. No sevob, va proyek at olabon benoseki, ab tikamagot binon gudik. Sevob, das tradutods mödik bukas distöfik ya dabinons in Volapük, ab no fümob tefü lekoned at. If binosöv naed balid, Volapükans nulädik kanonsöv steifulön. Vilöfo okeblünob gönü proyek somik. Poso ologobs, vio dinäds progedons.

Monday, August 9, 2010

Pos lunüp...

Si, nügolob delabuki lönik e logob, das yels ti tels epasetikons sisä ädunob nüpenädi lätik. Ädunob mödikosi dü tim et - ädabükob tonodasirkoti obik, epenob delabukis votik (samo in Idiom Neutral), ejafob resodaspadi pro Spokil e ret. Ye ädelo äreidob bespiki nitedik tö el YahooGrup Volapükik yegädü Volapükans jäfedik gönü Volapük, kels pidabiko poso perons kosami ko Volapük demü jäfs votik. Obo, binob ai Volapükan, ab no äpenob delabuki at dü tim lunik. Vilob binön Volapükan jäfedikum, bi pük at milagik meriton küpäli gretikum de vol, ye fütüratim Volapüka binon nefümik. Osteifülob ad penön nomiko dö yegäds distöfik, ba oprimob i tradutodi nulik koneda seimik u konotas anik. Föfiö!